Slovenska planinska pot se prične v Spodnjem Radvanju, od koder se ob Pošteli vzpnemo do Mariborske koče, kjer nas čaka prvi planinski žig na poti. Pot nato poteka proti Arehu in Ruški koči ter naprej čez Pohorje do Slovenj Gradca, preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter se preko predalpskih hribovij spusti na Kras, kjer se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji- s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu, po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.