Cerkev sv. Pankracija stoji na nadmorski višini 900 metrov, ob zaključku grebena Radelce, na razgledni točki, tik na meji z Avstrijo. Cerkev, prvič omenjeno leta 1490, naj bi 1655 znova pozidali in kasneje večkrat prezidali. Leta 1935 so na veliko željo remšniškega župnika pozidali na cerkvenem stolpu razgledniški balkon (poimenovali so ga po njemu- Pavličev stolp). Razgledni stolp še danes služi svojemu namenu in je odprt v poletnih mesecih. Svete maše pri sv. Pankraciju so običajno nekajkrat letno (v začetku maja, ko je pankraška nedelja, za binkoštni ponedeljek, julija, ko je maša na godovni dan sv. Aleša, sredi septembra pa še, kot zadnja, lepa nedelja). Zaradi bližine z Avstrijo so maše praviloma dvojezične. 

Sama lokacija cerkve je zaradi odlične lege in razglednega stolpa že dolgo tudi dobro obiskana izletniška točka. Tukaj je bilo kmalu po 1. sv. vojni znamenito zavetišče pri sv. Pankraciju, tri lesene hiške-prva od cerkovnika, druga od avstrijskih planincev DOAV in tretja pod okriljem Mariborske podružnice SPD. Danes zavetišč več ni, vidnih je nekaj ruševin.

Z razglednega stolpa se nam odpre lep razgled na vse strani. Na slovenski strani vidimo del Dravske doline, Pohorje in okoliško hribovje, na avstrijsko stran pa razgled seže do bližnje Golice/ Koralpe in do oddaljenih gora in krajev, vse do Pomurja.

Od cerkve do ceste Brezni vrh-Landfried kapela (Mejni prehod Remšnik SLO-AT) je 20 min hoje. Ob poletnih mesecih je v bližini odprta lesena okrepčevalnica.