Slovenska planinska pot (SPP) je najstarejša in najbolj priljubljena vezna planinska pot v Sloveniji; je tudi ena najstarejših v Evropi in na svetu. Pohodnika popelje čez hribovito slovensko pokrajino, z obronkov Pohorja do morja, iz Maribora do Ankarana. Dolga je 617,4 kilometra.
Pohorje je njena idealna uvertura: z dokaj strmim vzponom na začetku namigne pohodniku na zahtevnost poti v poznejšem alpskem svetu, a ga kmalu »poboža« z dolgo uživaško hojo po pretežno zložnem svetu, s krajšimi vzponi in spusti, ki mu dodobra ogreje telo, medtem pa ga razvaja s prostranostjo gozdov, z razglednimi planjami, z dotikom pragozda, s potoki, slapovi in jezeri ..., ter s tradicionalno pohorsko kulinariko v planinskih kočah in pri drugih ponudnikih, ki so posejani na poti.
Prečenje Pohorja po SPP se začne v Mariboru in se konča z daljšim spustom v Slovenj Gradcu. Najvišja točka na poti je razgledni Črni vrh (1543 metrov), tudi najvišji vrh Pohorja.
Prečenje Pohorja v poklon zgodovini slovenskega planinstva
Slovensko planinsko pot so odprli leta 1953, ob 60. obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem; zamisel zanjo se je utrnila Ivanu Šumljaku, profesorju zemljepisa, kronistu, vsestranskemu planincu in aktivnemu markacistu Planinskega društva Maribor. Med počitkom na Črnem vrhu na Pohorju je ob razgledu na velik del slovenskih gora pomislil, da bi lahko vse te kraje povezali z eno samo označeno potjo čez vse slovensko ozemlje. Po njem se imenuje prvi del transverzale, od izhodišča poti v Spodnjem Radvanju do Mariborske koče na ravnici med Bellevuejem in Arehom, kjer je tudi njegov spomenik.
Leta 2023 praznuje SPP torej 70 let, Planinska zveza Slovenije pa 130. In častitljiva jubileja bo to leto praznovalo tudi Pohorje: 6. in 7. oktobra bo namreč odmeven dogodek »Prečimo Pohorje – Crossing Pohorje 2023«, ki ga pripravlja mariborsko društvo Maribor trail. Tekači in pohodniki bodo lahko pretekli oziroma prehodili pohorske etape Slovenske planinske poti, bodisi v celoti (70 kilometrov) bodisi deloma, s čimer je dogodek privlačen za širše občinstvo – od najvzdržljivejših tekačev z zahtevnimi izzivi do družin z otroki, ki bi si želeli pokloniti slovenski planinski zgodovini z lahkotnim pohodom po prijaznih pohorskih poteh.
Robert Kereži, znan slovenski ultra trail tekač iz društva Maribor trail, je pohorski del Slovenske planinske poti v celoti pretekel že večkrat; kolikokrat je pretekel zgolj odseke SPP na Pohorju, ne šteje več. Pot pozna v vseh letnih časih, v vsakršnem vremenu. Odličen sogovornik o razlogih za prečenje Pohorja in nasvetih, kako se ga lotiti
Pohorje ste prečkali že večkrat, poznate pa tudi preostalo Slovensko planinsko pot. S čim vas pohorski del SPP še zlasti navdušuje?
S svojo raznolikostjo. Začetek poti zrcali sodobnost, ki se sčasoma čedalje bolj umika zakonom narave. Zelo ljub mi je, denimo, del SPP ob Šumiku, pragozdu, v katerega človek ne posega, kjer narava sama skrbi za smrt in ponovno rojstvo, kjer je v zraku vonj po preperevanju lesa in kjer sta živalstvo in rastlinstvo izjemno pestra; to je svet, ki me vselej navda z občutkom mističnosti. Izjemno zanimivo je območje Rogle, še zlasti Lovrenških jezer, kjer so tla močvirnata, svet je obrasel z mahom, odtenki zelene barve pa so še posebno živahni. In čudovita planota pri Ribniški koči na Pohorju, kjer se odpre pogled na okoliško hribovje, Avstrijo in vrhove v ozadju. Ta del Pohorja je prepišnejši in hladnejši, zato je tudi narava nekoliko drugačna: z veliko grmičevja in trav v zelenkastih in rjavih odtenkih. Na splošno je zanimivo, kako tod občutimo prehajanje skozi različne temperaturne pasove. Jesen na Pohorju pa je še posebno lepa, z meglicami in barvitim listjem ...
Kako je po vašem mnenju najlepše prehoditi pohorski del SPP, da lahko med hojo uživamo tudi v vseh posebnostih Pohorja: od naravnih lepot do kulinaričnih posebnosti?
Za najbolj užitkarsko pohodniško doživetje Pohorja bi Slovensko planinsko pot razdelil na štiri dnevne etape, saj bi hojo po njej začinil še z obiski zanimivosti ob njej, kot so Šumik s slapovoma in Lovrenška jezera, na primer. Na poti je dovolj planinskih koč, v katerih je mogoče prespati, kaj pojesti, si odpočiti. Pri čemer pa je treba nujno preveriti, kdaj so odprte. Najprijaznejši čas za večdnevno prečenje Pohorja je tako poletje, ko so koče odprte vse dni v tednu.
Lahko podrobneje navedete etape, kot jih predlagate?
Prvi dan bi končal na Arehu, pri Ruški koči, pri čemer bi na Bellevueju dodal sprehod po Rozkini gozdni učni poti od cerkve sv. Bolfenka do razglednega stolpa, na Arehu pa obisk cerkve sv. Areha in njene okolice. Pohodniki bi za prvo etapo potrebovali od pet do šest ur. Drugi dan bi končal pri Koči na Pesku, pohodniki pa si lahko hojo popestrijo z obiskom koče na Šumiku, pragozda Šumik, Črnega jezera, Osankarice, Treh žebljev ... Na cilju priporočam obisk Rogle in na njej na primer Poti med krošnjami. Ta dan bi bilo hoje največ, od sedem do osem ur. Tretji dan bi končal pri Koči pod Kremžarjevim vrhom, dodal pa bi obisk Lovrenških jezer in Ribniškega jezera. Hoje bi bilo za od pet do šest ur. In še zadnji dan, ki pripelje v Slovenj Gradec; začinil bi ga z obiskom cerkve sv. Roka in Poštarskega doma pod Plešivcem. Za zadnji dan prečenja Pohorja bi potrebovali od štiri do pet ur.
Pozimi, v snežnih razmerah, se zdi prečenje Pohorja že skoraj prezahteven izziv; kako je ta del slovenske planinske zgodovine najlepše in najvarneje doživeti, ko Pohorje pobeli sneg?
S turnimi smučmi, smučmi za tek ali s krplji. A pozimi je treba vsakršno pot po Pohorju še toliko skrbneje načrtovati. Najvarneje je, da se zadržujemo v bližini smučarskih središč z infrastukturo, kamor se lahko zatečemo, se ogrejemo, kaj pojemo, prespimo ... Preostali deli Pohorja so lahko pozimi precej »divji«, tudi planinske oznake so lahko slabše vidne.
Če se vrneva na kopni del leta: bi lahko rekli, da je Pohorje najlažji, najprijaznejši del Slovenske planinske poti?
Mislim, da je. Sklepni, primorski del, s katerim ga lahko primerjamo, je mestoma tehnično zahtevnejši. Pri prečenju Pohorja je samo en strm in daljši vzpon, takoj na začetku, in prav takšen spust na koncu, proti Slovenj Gradcu. Sicer si ves čas na grebenu, kjer je pot pretežno zložna, brez večjih strmin.
Dogodek »Prečimo Pohorje – Crossing Pohorje 2023« bo 6. in 7. oktobra. Udeleženci bodo Pohorje pretekli oziroma prehodili iz Slovenj Gradca proti Mariboru, saj si organizatorji želijo, da bi jih na koncu teka oziroma pohoda sprejeli tam, kjer se SPP začenja: v Mariboru. Tekačem bodo poleg najdaljše preizkušnje, 70 kilometrov dolgega prečenja Pohorja, na voljo še tri krajše trase z drugih izhodišč. Pohodniki bodo lahko izbirali med dvodnevnim prečenjem s prenočitvijo na Rogli in enodnevnim pohodom z Rogle do Maribora.
